Sjećanja iz Šušnjevice (Šušnjevicę) i okolnih sela

  • < Natrag

    Kako sam robu prala


    Tekst Prijevod

    Veće-m vut osân let, skoro devet. Onda ân kåsa s-a roba spelavęjt ân ur måre maštel. Ši ku čeruše kuhęj ši tot neka ča vire kuråto. Ši pokle me-- Noj an vut potoku. Boljunčica s-a kljemåt, ča târlit printru, prope de kåse. Ši noj an-- Ân ča Boljunčica mižęjan režentęj roba se nu ra smârdi åto ni ku popel ni ku niš. Ši nona me tremetęja, pa me zemotęja ku nuškara fåše. Pa-m puręja nuškarle maštelić pre hârbât, ši neka meg ča--  Ši „peråča“ s-a kljemåt. De dâska fakuto, o ploče de dâska, pa ku čå se šå zålika roba tučija neka męre tot ča čeruše ši čela miris. Ne, čeruše n-å veće fost, ka fost-a zvadita, nego mirisu neka męre ćå. Ši hmoče, jo kum am mika fost, kân jo verijam kåsa-- e nona mj-a fost ćåro bistra ši štivut-a. Ke jå fost-a za båjla ân Rika la gospoda. Bajlęjta fečori ku se låpte. Ši kân jo verijam kåsa ku ča roba, nona najpârvo zičęja: „Benj, Ljubica, tu te čušnę čijašå e jo-j vedę se-j ča bire režentęjt. Se n-aj, ver męre nåzada.“ E ši jo tačåjam, ši jå lavęja ča roba ši podišija su nås. Ši kân davęja, inka ke dåje ku ča lešije, ku ča popel, ali čeruša, onda zičęja: „Ljubica, tu n-aj ča bire fakut. Ma tu âmna pomålico nåzada ši inka untråt ča šå spel.“ Ši šå fačęjam. Ši verijam kåsa e ši Bog. E nu mj-a fost saka vota, saka vota, drågo, nu, ali, ali m-am ânmecåt.

    < Natrag