Sjećanja iz Šušnjevice (Šušnjevicę) i okolnih sela

  • < Natrag

    Kako sam s pet godina išla u trgovinu


    Tekst Prijevod

    Jo-m vut činč ånj. Nono m-ja zis: „ Âmna tu, Ljubica, la Rošo“ (ân Šušnjevica fost-a butiga) „ši tu ântraba doj dek de låštik za târsurle cipi, ali tu samo zi doj dek de låštik za târsurle, pa je va šti.“ Ši jo-m prin tota kåla ganęjt: „Doj dek, doj dek.“ Ma kân am verit kolę, jo-m utåt. Ši jo mes-am la Rošo ši je s-a priste bånjâk negnit, kum am fost mika. Ši ganę: „Ma rožica, zi tu mije, ma če raj tu?“ „Ma mije zis-a nono nušte neka kumparu, ma zičec voj če!“ „Šå če ć-a zis?“ „Låštik âmj-a zis, ma jo nu štivu kât. Zičec voj.“ E je ganę: „E če c-oj jo ziče kân ni jo nu štivu. Ma štępta ke jo zålika misles.“ Ši je mislit-a, mislit-a. „Ma forši ć-a je zis dek?“ Jo ganes: „Ja, ja, dek, dek zis-a! Doj, doj dek!“ Šå lj-am ratavęjt ku do žåžete.

    < Natrag